Geranija: rastlina, ki diši po vrtnici – zgodovina, pridobivanje in lastnosti eteričnega olja

Poleti jih najdemo na skoraj vsakem slovenskem balkonu: rdeče, rožnate in bele »geranije«, ki se v bujnih kitah spuščajo z lesenih ograj. Le malokdo pa ve, da eterično olje geranije ne izvira od teh balkonskih lepotic, ampak od njihove skromnejše sorodnice. Ta ima drobne rožnate cvetove, ki jih skoraj ne opazite, in liste, ki ob najrahlejšem dotiku zadišijo po vrtnici.

S tem člankom začenjamo serijo o eteričnih oljih iz naše ponudbe. Prva je na vrsti geranija – olje, ki ga parfumerji že dvesto let uporabljajo kot cenovno dostopnejšo sestro vrtnice. Pogledali bomo, od kod rastlina prihaja in zakaj ji botaniki sploh ne rečejo geranija, kako je prek nizozemskih ladij, francoskih parfumerjev in kmetov ob Nilu prišla do naših stekleničk, kako nastane olje in kaj je v njem. Na koncu pa še to, kaj je o njem znanstveno raziskano in kaj so le lepe zgodbe, ki se prenašajo iz roda v rod.

Naše eterično olje geranije je 100 % naravno olje rastline Pelargonium graveolens iz Egipta, pridobljeno z destilacijo listov, stebel in cvetov z vodno paro. Polnimo ga v rjave stekleničke po 15 in 30 ml.

Geranija ali pelargonija? Zmeda, stara skoraj tristo let

Če želite začeti pogovor z botanikom, mu pokažite balkonsko korito in recite »geranije«. Popravil vas bo: to so pelargonije. Prava geranija, latinsko Geranium, je pri nas krvomočnica – rastlina, ki raste tudi divje po travnikih in gozdnih robovih ter ima pravilne cvetove s petimi enakimi venčnimi listi.

Za zmedo je kriv kar oče sodobne botanike, Carl Linné. Leta 1753 je v rod Geranium združil tri podobne skupine rastlin: krvomočnice, čapljevce (Erodium) in pelargonije. Oxfordski botanik Johann Jacob Dillenius je sicer že leta 1732 predlagal ločeno ime Pelargonium, a Linnejev ugled je razlikovanje zavrl za štirideset let. Šele leta 1789 je francoski botanik Charles L’Héritier pelargonije izločil v samostojen rod. Ločil jih je po prašnikih: krvomočnica jih ima deset, pelargonija sedem plodnih.

Imeni sta lepa slika iz narave. Geranium izhaja iz grške besede géranos, žerjav, Pelargonium pa iz pelargós, štorklja. Obe rastlini imata namreč plod z dolgim, ozkim »kljunom«, ki spominja na ptičjega. V vrtnarstvu in parfumeriji se je staro ime kljub temu obdržalo: olju še danes rečemo geranijevo, čeprav je botanično pelargonijevo.

Pomembna je še ena razlika. Balkonske pelargonije (Pelargonium × hortorum in viseče P. peltatum) gojimo zaradi cvetov, njihovi listi pa dišijo grenkasto. Eterično olje dajejo dišeče pelargonije – skupina sort z vonjem po vrtnici, limoni, meti, jabolku, kokosu ali muškatnem oreščku. Med njimi je za parfumerijo najpomembnejša Pelargonium graveolens, rožna geranija. Latinsko graveolens pomeni »močno dišeč«.

Rastlina iz južne Afrike

Rožna geranija je doma na jugu Afrike, na območju od vzhodnega Zimbabveja do južnoafriške province Vzhodni Kap. V naravi raste v subtropskem pasu, najraje na vlažnejših, polsenčnih rastiščih. Je pokončen, močno razvejan grm, visok od 60 centimetrov do dobrega metra. Mlada stebla so zelnata, s starostjo olesenijo, vsa pa so gosto poraščena z dlačicami.

Listi so srčasti in globoko deljeni v krpe, na zgornji strani zeleni in rahlo dlakavi, na spodnji sivo zeleni in skoraj volnati. Cvetovi so drobni, beli do rožnati, zbrani po tri do sedem v kobulastih socvetjih. Zgornja dva venčna lista sta nekoliko večja in okrašena s temno rdečimi žilicami. V domovini cveti od avgusta do januarja, torej v tamkajšnji pomladi in poletju.

Najpomembnejše pa se skriva na površini listov. Med navadnimi dlačicami so drobne žlezne dlačice, v katerih rastlina hrani eterično olje. Ko list podrgnete med prsti, jih poškodujete in vonj se v trenutku sprosti. Največ olja imajo mladi listi, sestava pa se z leti lista spreminja: mladi listi vsebujejo več geraniola, starejši več citronelola.

Rastline na plantažah za olje pa večinoma niso divja vrsta. Gre za križance, ki so jih v Evropi vzgojili iz več južnoafriških vrst, v trgovini pa jim še vedno rečejo Pelargonium graveolens. Za naše podnebje rožna geranija ni dovolj trpežna, saj ne prenese zmrzali. Lahko jo gojite v loncu – poleti na prostem, pozimi na svetlem in hladnem mestu v hiši.

Zgodovina: od Rta dobrega upanja do Grassa in doline Nila

Ljudstva južne Afrike so pelargonije poznala davno pred Evropejci. Rod Pelargonium je eden pomembnejših v tamkajšnjem ljudskem zdravilstvu – z različnimi vrstami so si pomagali pri ranah, kožnih težavah, driski in vročini.

V Evropo so prve pelargonije prišle v začetku 17. stoletja. Leta 1632 je angleški vrtnar in zbiralec rastlin John Tradescant v Anglijo prinesel vrsto Pelargonium triste, leta 1648 pa je bila pelargonija že na seznamu rastlin botaničnega vrta v Oxfordu. Ko so Nizozemci sredi 17. stoletja na Rtu dobrega upanja uredili oskrbovalno postajo za svoje ladje, so nove vrste v Evropo prihajale vse hitreje – med njimi tudi dišeče.

Pravo slavo so dišeče pelargonije doživele v 19. stoletju. V viktorijanski Angliji so jih gojili v stotinah sort. Njihove liste so polagali v kristalne skledice za umivanje prstov na svečanih mizah, v kozarce z vročo marmelado in na dno modelov za pecivo, z njimi so odišavljali sladkor in perilo. V jeziku cvetlic je rožna geranija pomenila »prednost«.

Za parfumerijo se zgodba začne v Franciji. Prve poskuse destilacije olja so izvedli leta 1819 v Lyonu, prvi nasad za olje pa so leta 1844 zasadili v Grassu, prestolnici parfumerije. Olje je hitro postalo cenjen nadomestek veliko dražjega vrtničnega olja. Pridelava se je nato preselila na jug – v Alžirijo, Maroko in na otok Réunion v Indijskem oceanu, ki se je nekoč imenoval Île Bourbon.

Na Réunion so rožno geranijo prinesli okoli leta 1870 in »Bourbon« je postal sinonim za najkakovostnejše geranijevo olje na svetu. Otok je bil vodilni svetovni pridelovalec vse do sedemdesetih let 20. stoletja, olje geranije pa je bilo dolgo njegov drugi najpomembnejši izvozni izdelek, takoj za sladkornim trsom. Danes Réunion pridela le še majhne količine. Največ olja na svetu, po ocenah okoli 200 do 300 ton na leto, pridelajo v Egiptu, sledita Kitajska in Madagaskar.

Geranija iz Egipta: od kod prihaja naše olje

Naše olje prihaja iz Egipta, največjega pridelovalca geranijevega olja na svetu. Skoraj vsa egipčanska pridelava je južno od Kaira, v pokrajini Beni Suef ob Nilu. Tam geranijo sadijo kot enoletno kulturo, v delti Nila pa rastline pustijo rasti tudi do tri leta, kar omogoča še drugo žetev jeseni.

Geranijo pridelujejo večinoma mali kmetje, pogosto skupaj s česnom, ki naravno odganja škodljivce. Liste predelajo v lokalnih destilarnah – teh je okoli šestdeset. Egipčansko olje ima prepoznaven, bolj zelen in aromatičen značaj kot olje z Réuniona, zato je odlično za odišavljanje prostorov in za mešanice.

Od lista do stekleničke: kako nastane eterično olje geranije

Olje geranije pridobivajo z destilacijo z vodno paro iz zelenega dela rastline: listov, stebel in cvetov. Postopek je star več sto let, a vsak destilater ima svoje male skrivnosti.

1. Žetev. Rastline porežejo, ko začnejo cveteti. V Egiptu sta navadno dve žetvi na leto.
2. Venenje. Porezane rastline pogosto pustijo nekaj dni na zraku. Raziskava iz Egipta je pokazala, da trije dnevi venenja pred destilacijo povečajo izkoristek olja in izboljšajo njegovo sestavo.
3. Destilacija. Rastline naložijo v velik kotel, skozi katerega spuščajo vročo vodno paro. Para odpre žlezne dlačice na listih in s seboj odnese hlapne dišeče snovi. Na Réunionu kotle ponekod še danes kurijo z drvmi, ena polnitev pa traja najmanj štiri ure.
4. Hlajenje in ločevanje. Para z oljem potuje skozi hlajeno cev, kjer se utekočini. V zbirni posodi, tako imenovani florentinki, se olje, ki se z vodo ne meša, zbere na vrhu. Preostala voda je hidrolat – nežna »geranijeva voda«.
5. Počitek in polnjenje. Sveže destilirano olje ima oster zgornji ton, deloma zaradi žveplove spojine dimetil sulfida, zato olje pred polnjenjem počiva in se zbistri. Nato ga napolnijo v temne posode.

Koliko rastline gre v eno stekleničko

Izkoristek je razmeroma majhen: iz sveže rastline dobijo približno 0,1 do 0,3 % olja. Raziskava egipčanskega olja iz leta 2025 je izmerila 0,26 %, tunizijska 0,19 %. To pomeni, da za kilogram olja potrebujejo približno 400 do 1000 kilogramov rastline, za našo 15-mililitrsko stekleničko pa okoli 5 do 13 kilogramov listov in stebel.

Primerjava z vrtnico pove, zakaj je geranija tako priljubljena. Za kilogram vrtničnega olja potrebujejo 3,5 do 5 ton cvetnih listov, za podoben vrtničen značaj geranije pa večkrat manj rastline. Zato je geranija v parfumeriji že dve stoletji najpogostejši nadomestek vrtnice.

Iz geranije poznamo še nekaj drugih izdelkov. V Maroku rastline izvlečejo s topilom in dobijo geranijev konkret ter absolut, parfumska industrija pa z vakuumsko destilacijo pridobiva posamezne frakcije olja. Ker je olje razmeroma drago, ga nepošteni trgovci včasih »podaljšajo« s sintetičnim citronelolom in geraniolom. Zato sta latinsko ime in izvor tako pomembna, pri vsaki seriji pa tudi analiza.

Kaj je v kapljici: sestava olja geranije

V olju geranije so našli več kot 120 različnih spojin, vonj pa nosi le nekaj glavnih. Največ je dišečih alkoholov citronelola in geraniola ter njunih estrov, formiatov. Skupaj z linaloolom sestavljajo 60 do 70 % olja.

Ti alkoholi niso naključje: citronelol in geraniol sta tudi glavni sestavini vrtničnega olja, zato geranija tako prepričljivo spominja na vrtnico. Svoje dodajata še izomenton, ki prinese rahlo metino noto, in rožni oksidi, ki so značilni tudi za vrtnico.

V veliki primerjalni raziskavi 70 olj iz šestih držav je citronelola od 19,5 do 51,3 %, geraniola od 5,9 do 32,1 %, citronelil formiata od 3,5 do 19,9 %, linaloola pa do 10 %. Natančna sestava je odvisna od sorte, tal, časa žetve in destilacije.

Trije tipi olja

Trgovci in parfumerji poznajo tri glavne tipe, ki jih izkušen nos loči že po vonju:

• Bourbon (Réunion, Madagaskar) – najbolj okroglo in uravnoteženo olje, z več guaja-6,9-diena. Razmerje med citronelolom in geraniolom je približno 1 : 1. Je najdražje in najredkejše.
• Egipčanski ali afriški tip (Egipt, Maroko, Alžirija) – zelenejše in aromatično. Prepoznamo ga po seskviterpenskem alkoholu 10-epi-γ-evdezmolu, ki ga drugi tipi skoraj nimajo. Tudi tu je razmerje citronelol : geraniol približno 1 : 1.
• Kitajski tip – z zelo veliko citronelola (razmerje 3–4 : 1), preprostejšega in bolj metinega vonja. Je najugodnejši.

Analiza egipčanskega olja iz leta 2025 je pokazala značilen profil: 29,9 % citronelola, 18,0 % geraniola, 8,3 % 10-epi-γ-evdezmola, 5,4 % izomentona in 5,1 % linaloola.

Citronelol, geraniol in linalool so v EU uvrščeni med dišavne alergene, ki jih je treba navesti na izdelkih. Za večino ljudi so ob pravilni uporabi neproblematični, pri občutljivih pa lahko na koži povzročijo alergijski odziv. Geraniol se ob stiku z zrakom počasi oksidira v spojine, ki kožo dražijo še močneje – še en razlog, da stekleničko vedno dobro zaprete.

Kako diši geranija

Najprej po vrtnici, takoj zatem pa zeleno – po zmečkanem listu in nekoliko po meti. V ozadju je sadežna, rahlo citrusna nota. Je manj sladka in manj »pudrasta« kot vrtnica, zato deluje bolj sveže in naravno. Olje je bledo zelene do olivno rumene barve, redko teče in ima plamenišče pri 64 °C.

V parfumeriji je geranija tipična srčna nota: povezuje sveže zgornje note, na primer citruse, s težjimi baznimi notami lesa in smol. Je stalnica klasičnih dišavnih družin chypre in fougère, v moških dišavah pa jo cenijo prav zaradi zelenega, metinega značaja, ki vrtnico »ohladi«. Najlepše se ujema s sivko, bergamotko in drugimi citrusi, pačulijem, cedro in muškatno kaduljo.

Geranija je vrtnica z zelenimi listi in kapljico citrusa – cvetlično srce, ki poveže skoraj vsako mešanico.

Lastnosti: kaj je dokazano, kaj raziskano in kaj ljudsko izročilo

Okoli geranije kroži veliko obljub, zato smo jih razvrstili po tem, kako trdno so podprte. Pri tem velja eno pravilo: kar deluje v epruveti ali pri miših, še ne deluje nujno tudi pri ljudeh. Ljudsko izročilo pa je zanimivo kot del zgodbe o rastlini, ne kot navodilo za zdravljenje.

Raziskano na ljudeh

• Tesnoba med porodom. V iranski klinični raziskavi (2015) so 100 prvorodnic v prvi porodni dobi naključno razdelili v dve skupini. Ženske, ki so vdihovale vonj geranije, so imele po posegu značilno nižjo raven tesnobe in nižji diastolični krvni tlak kot ženske v kontrolni skupini.
• Estrogen pred menopavzo. V japonski raziskavi (2017) so pri ženskah v obdobju pred menopavzo preizkusili deset eteričnih olj. Po vdihavanju vonja geranije in vrtnice se je raven estrogena v slini zvišala bolj kot pri kontrolnem vonju. Raziskava je bila majhna, s 15 ženskami na posamezno olje.

Obe raziskavi sta zanimivi, a majhni. Za trdne zaključke bi potrebovali več večjih študij.

V laboratoriju in na živalih

• Protibakterijsko in protiglivično. V laboratoriju olje geranije zavira rast številnih bakterij, med njimi Staphylococcus aureus in Escherichia coli, ter kvasovke Candida albicans.
• Protivnetno. Na miših je olje, naneseno na uho, zmanjšalo vnetno oteklino za 73 do 88 % (Alžirija, 2013).
• Antioksidativno. Olje in izvlečki v laboratorijskih testih lovijo proste radikale.
• Krvni sladkor. Pri podganah s sladkorno boleznijo je olje znižalo krvni sladkor (Tunizija, 2012). Zanimivo, ker rožno geranijo za to uporabljajo tudi v tunizijskem ljudskem zdravilstvu.
• Proti žuželkam in klopom. V laboratorijskih testih je olje odvrnilo več kot 90 % klopov, delovalo pa je tudi proti sobnim muham, pršicam in rižnim žižkom.

Ljudsko izročilo in aromaterapija

Tu je seznam najdaljši. V južni Afriki so pelargonije uporabljali za celjenje ran in kožne težave. V aromaterapevtski literaturi geranija velja za »žensko olje«: priporočajo jo pri predmenstrualnih težavah, neredni menstruaciji in menopavzi ter za »hormonsko ravnovesje«. Pripisujejo ji pomoč pri mastni koži, aknah, ekcemih in modricah, pa tudi pri stresu, napetosti in živčnih bolečinah. Egipčanska agencija za zdravila je te tradicionalne uporabe leta 2025 zbrala v svoji monografiji o rožni geraniji.

Še bolj slikovita so stara verovanja. »Kjer rastejo geranije, ni kač,« pravi angleški rek, dišeče pelargonije na okenski polici naj bi odganjale mrčes, z listi, podrgnjenimi po kljukah, pa naj bi zaščitili dom. Viktorijanci so z geranijevim kisom delali obkladke proti glavobolu.

Dva mita, ki ju lahko mirno pozabite

• »Že Rimljani so z oljem geranije celili rane.« To trditev najdete na marsikateri spletni strani, a ne drži: pelargonije so doma v južni Afriki in so v Evropo prišle šele v 17. stoletju. Rimljani so morda poznali domače krvomočnice, geranijevega olja pa ne.
• »Pelargonija citrosa v loncu odganja komarje.« Sorta ‘Citrosum’ se prodaja kot »rastlina proti komarjem«. Terenski poskus Univerze v Guelphu v Kanadi (1996) je pokazal, da lonček ob ljudeh ne zmanjša števila pikov – komarji so na rastlini celo počivali. Nekaj odvračalnega učinka imajo le zmečkani listi, a še ti precej manj kot pravi repelenti.

Kako geranijo uporabljamo doma

Naše olje geranije je namenjeno odišavljanju prostorov. Doma ustvari mehko, cvetlično vzdušje, ki ni težko, zato je primerno za dnevno sobo, spalnico in prostore, kjer sprejemate goste. V mešanicah deluje kot vez: citrusom doda eleganco, lesnim oljem mehkobo.

• Ultrazvočni difuzor: 3–5 kapljic na 100 ml vode; v rezervoar s 300–400 ml približno 10–15 kapljic.
• Brezvodni nebulizator: olje prelijte v stekleničko naprave in jo privijte.
• Dišeči kamni, lesene kroglice ali keramika: 2–3 kapljice, po potrebi ponovite.

Med uporabo prostor občasno prezračite. Za dnevno sobo je lepa izbira difuzor Urban, za spalnico nočna lučka z himalajsko soljo. Če imate raje aroma lučko na čajno svečko, poskusite voščene kocke z geranijo in janežem.

Šest mešanic z geranijo za difuzor

Geranija se odlično ujema s citrusi in lesnimi olji. Spodnje mešanice so sestavljene izključno iz olj naše ponudbe, odmerki pa veljajo za ultrazvočni difuzor s približno 100–150 ml vode.

Nasvet: geranija je izrazita. Če vam je vonj premočan, zmanjšajte geranijo na eno kapljico in povečajte delež citrusov. Mešanico, ki vam je všeč, lahko pripravite tudi vnaprej v prazni steklenički in jo zvečer samo odmerite.

GeranijaVrtnično srce mešanicOglej izdelekBergamotkaSvež citrusni parOglej izdelekVirginijska cedraLesena, umirjena osnovaOglej izdelek

Varna uporaba – nekaj pravil, ki jih velja upoštevati

• Olja ne nanašajte na kožo in ga ne zaužijte. Naše olje ni kozmetični izdelek. Kozmetični izdelki z geranijo so posebej formulirani in varnostno ocenjeni, čisto eterično olje pa je koncentrat.
• Čisto olje draži kožo, lahko povzroči alergijski odziv kože in hude poškodbe oči. Pri prelivanju in odmerjanju uporabljajte rokavice in pazite na oči. Če olje pride v oči, jih nekaj minut previdno izpirajte z vodo in poiščite zdravniško pomoč.
• Nosečnice, doječe matere in ljudje z boleznimi, ki so odvisne od hormonov (na primer endometrioza ali nekatere vrste raka), naj se o uporabi posvetujejo z zdravnikom. Nekatere sestavine geranije imajo blag estrogenu podoben učinek.
• Difuzorja ne uporabljajte v prostoru, kjer spi dojenček.
• Hišni ljubljenčki: pelargonije so za pse, mačke in konje strupene zaradi geraniola in linaloola (ameriško društvo ASPCA). Znaki so bruhanje, izguba apetita, potrtost in vnetje kože. Med delovanjem difuzorja naj žival vedno lahko odide v prostor brez vonja. Mačke so na eterična olja še posebej občutljive.
• Olje je strupeno za vodne organizme, zato ostankov ne zlivajte v odtok.
• Stekleničko hranite tesno zaprto, na hladnem in temnem mestu ter zunaj dosega otrok.
• Aromaterapija ne nadomešča zdravniške obravnave. Če imate zdravstvene težave, se posvetujte z zdravnikom.

Za vsako olje je na voljo varnostni list, ki ga na zahtevo pošljemo po e-pošti. Etiketo z vsemi opozorili si lahko ogledate že na strani izdelka.

Pogosta vprašanja

Ali je olje geranije narejeno iz balkonskih pelargonij?

Ne. Pridobivajo ga iz dišeče pelargonije Pelargonium graveolens in njenih križancev, ki imajo drobne cvetove in močno dišeče liste. Balkonske pelargonije gojimo zaradi cvetov.

Zakaj olje geranije diši po vrtnici?

Ker vsebuje iste glavne dišeče alkohole kot vrtnica – citronelol in geraniol – poleg njih pa še rožne okside.

Kaj pomeni »Bourbon« geranija?

Olje z otoka Réunion, ki se je nekoč imenoval Île Bourbon, ali z Madagaskarja. Velja za najbolj uravnoteženo in je najdražje. Naše olje je egipčanskega tipa – bolj zeleno in aromatično.

Ali olje geranije odganja komarje?

V laboratoriju olje deluje proti nekaterim žuželkam in klopom, rastlina v loncu pa komarjev ne odganja. Za zaščito pred piki uporabljajte registrirane repelente.

Ali lahko olje geranije uporabljam na koži?

Naše olje je namenjeno odišavljanju prostorov in ni kozmetični izdelek, zato ga na kožo ne nanašajte. Za nego kože izberite kozmetični izdelek, ki je za to namenjen in varnostno ocenjen.

Je olje geranije varno za mačke in pse?

Pelargonije so za pse in mačke strupene. Stekleničko hranite zunaj njihovega dosega in difuzorja ne uporabljajte v prostoru, iz katerega žival ne more oditi.

Koliko kapljic olja geranije dam v difuzor?

Za ultrazvočni difuzor 3–5 kapljic na 100 ml vode. Začnite z manj in odmerek po potrebi povečajte.

Majhen list z veliko zgodbo

Geranijo je zgodovina nenehno zamenjevala s kom drugim – z balkonskimi pelargonijami, s pravimi geranijami in celo z vrtnico. A prav v tem je njen čar: v eni kapljici združi vonj vrtnice, svežino zelenega lista in tri stoletja potovanj od južne Afrike do Grassa in Nila.

Če jo želite spoznati, začnite preprosto: v difuzor kanite dve kapljici geranije in tri kapljice bergamotke. Celotno ponudbo najdete v kategoriji Naravna eterična olja. Kako eterična olja nastajajo in po čem prepoznate kakovostna, smo opisali v članku Eterična olja: od rastline do stekleničke, o oljih za večerno sprostitev pa v vodniku Katero eterično olje uporabiti zvečer.

V naslednjem delu serije bomo predstavili novo olje iz naše ponudbe. Če imate vprašanje, nam pišite ali pokličite – z veseljem svetujemo.

Viri

• Balabanova V. in sod. (2025): Recent studies on Pelargonium graveolens L’Hér. – Pharmacia 72
• Rashidi Fakari F. in sod. (2015): Geranium aroma and anxiety during labor – J Caring Sci 4(2)
• Shinohara K. in sod. (2017): Essential oil exposure and salivary estrogen – Neuro Endocrinol Lett 37(8)
• Boukhatem M. N. in sod. (2013): Rose geranium essential oil as anti-inflammatory – Libyan J Med 8
• Boukhris M. in sod. (2012): Hypoglycemic effects of Pelargonium graveolens oil – Lipids Health Dis 11
• Egyptian Drug Authority (2025): Egyptian Herbal Monograph – Pelargonium graveolens
• Egyptian Journal of Horticulture (2013): Effect of drying geranium herb before distillation
• PROTA / Pl@ntUse: Pelargonium Rosat Group
• dsm-firmenich: Geranium Egypt – pridelava v Egiptu
• Oxford Botanic Garden: Pelargonium
• DAAF La Réunion (2026): Filière plantes à parfum et médicinales
• ASPCA: Geranium – toxic and non-toxic plants
• Matsuda B. M. in sod. (1996): Field evaluation of the citrosa plant as a mosquito repellent – J Am Mosq Control Assoc 12(1)